Nemi krik dražgoških žrtev

Pogled na množico pohodnikov, ki v začetku januarja prihajajo v Draž­goše iz doline z Rudna, z Jamnika in iz Lajš po istih poteh kot pred 75 leti nemški napadalci, me navdaja z grozo in strahom. Mnogi izmed pohodnikov se ponašajo s totalitarnim simbolom rdeče zvezde, kot so se v tistih nesrečnih dneh nemški agresorji s svojimi nacističnimi simboli. Sprašujem se, ali pohodniki sploh poznajo resnično ozadje dogodkov, zaradi katerih so namenjeni v to vas. Njihov skrajno površinski odnos do dražgoške tragedije priča o tem, da ne. Bolj so jim mar boni za hrano, ki jih dobijo »izbranci«, kot pa da bi le za trenutek poskušali razumeti, kaj se je pravzaprav dogajalo v tistih težkih januarskih dneh, in sočustvovati z žrtvami in njihovimi svojci. Prireditev, ki bi morala biti žalna komemoracija, je v bistvu veseljačenje ob rohnenju političnih parol. Namesto da bi zazvenele žalostinke, kot bi se spodobilo kraju, kjer se žaluje za ubitimi, že od jutra nap...