Sin še vedno ni končal študija, ostaja doma in vse več popiva. Naj ga vržemo na cesto ali trpimo v nedogled ter čakamo, da se bo nekaj spremenilo.
Nika

Da je pri vas zelo hudo, kot pravite, je več kot očitno. Da samo v nedogled trpite in čakate, v resnici nikomur ne koristi. Povzroča le veliko bolečin – vam in sinu. Kot ugotavljate, se je v vašem možu naselil velik odpor do sina. Prikrito ga prezira. Z njim ne govori več. Le tu in tam ga ošvrkne, ker je po njegovih besedah čista zguba in si ne bo nikoli več opomogel. Ob tem verjamem, da moža zelo boli, da je njegov sin tako globoko zabredel. Verjetno vsi veste, da s tem ponižujočim načinom ne bo mogoče sina spodbuditi, da bi spremenil svoj življenjski slog. V njegovem svetu se je že zdavnaj vse dobesedno sesulo. Vse njegove sanje, projekti, želje in načrti za prihodnost so sesuti. Pri tem verjetno nihče ne ve, kaj se mu je v resnici zgodilo. Najbrž tudi sam ne, samo posledice so zelo očitne.

Povsem razumlj...