Snoči sem že mislil k nočnemu počitku, ko so me opozorili, da bo ob devetih intervju s kardinalom Rodetom, ki da se bo razgovarjal z neko časnikarko. Televizijskega zaslona ne vidim, toda intervjuju se nisem hotel izogniti: če ne bom videl, bom pa slišal.

Časnikarke nisem poznal ne osebno ne televizijsko, poznam pa jo po imenu, ki ga pa ne bom zapisal. Že v začetku sem se namreč vprašal, zakaj si je kardinal pustil vsiliti intervjuvanko, ki ni bila ne na višini njegove kulture, ne njegovih manir. Kmalu sem imel vtis nekakšne njene, kako naj rečem, skoraj kuhinjske domačnosti, brez posebnega rešpekta, kot da imamo Slovenci sto kardinalov in ne samo enega.

Odveč je bilo vprašanje, zakaj so šli njegovi iz Slovenije, saj je z njimi vred odšlo trideset tisoč Slovencev, da bi se izognili komunističnemu sistemu, kakor so se bili primorski Slovenci z Argentino fašizmu. Dobesedno tako je rekel predsednik Pahor na obisku v Buenos Airesu, ko se je šel zahvalit argentinskemu...