Župnik Damjan Štih pravi, da je v vse župnije doslej prišel po odločitvi svojega škofa. »Čeprav bi sam vedno izbral kaj drugega (manjšega), verjamem, da se v škofovi volji odraža božja volja. Kljub temu mi je težko, kadar vidim, da so moje človeške omejenosti ovira za poslanstvo, ki ga imam kot duhovnik. Delo duhovnika me napolnjuje z veseljem, ki ga ne more dati nobena druga stvar. Najbolj sem hvaležen, da sem lahko priča božje moči in delovanja v svetu, predvsem v človekovi duši. Med naloge župnika žal sodi še vedno precej obveznosti ali vsaj skrbi, ki v resnici niso vezane na duhovniško poslanstvo. Žal so največkrat prav te stvari v očeh ljudi, pogosto se zdi, da tudi v očeh predstojnikov, edine vredne pozornosti. Še huje pa je, ker te skrbi in naloge pogosto odžirajo duhovniku čas in moči, ki bi jih lahko porabil za tisto, za kar je v resnici od Boga poslan. Ko sem od g. škofa izvedel, da me pošilja za župnika v Kočevje, sem najprej poromal v Kočevski rog – k slovenskim m...