Noseča sem 20 tednov. Ultrazvočne in še nekatere druge preiskave so potrdile, da ima moj otrok hudo gensko okvaro. Zdravniki predvidevajo, da bo umrl nekaj ur ali dni po rojstvu. Kljub raznim pritiskom se nisem odločila za umetno prekinitev nosečnosti. Ne vem točno, zakaj, a čutim, da je prav, da ne odločam o življenju svojega otroka. Nekateri bližnji in medicinsko osebje ne spoštujejo moje odločitve. Kako naj kljub pritiskom čim bolj mirno živim s svojo odločitvijo?

Petra

Postavljeni ste bili pred zares težko odločitev. Kljub pritiskom ste zbrali pogum in se odločili tako, kot čutite, da je prav, čeprav ne veste točno, kako bi ubesedili razloge za svojo odločitev. Otroku dajete možnost, da bo živel tako dolgo, da bo lahko izpolnil svoje poslanstvo. Včasih si v takšni situaciji kdo celo dovoli reči, da s čakanjem izgubljate čas in da bi bilo bolje, če bi to čim prej da...