Vprašajmo se, ali smo »salonski kristjani«, ki klepetajo, kako potekajo stvari v Cerkvi in svetu, ali pa smo »apostoli na poti«, ki izpovedujejo Jezusa z življenjem, ker ga imajo v srcu. Kdor izpoveduje Jezusa, ne samo izraža mnenje, ampak da življenje, ve, da ne more verovati mlačno, ampak je poklican »goreti« za ljubezen; ve, da v življenju ne more plavati na površju ali se vdajati dobremu počutju, ampak mora tvegati in odriniti na globoko, vsak dan darovati sebe. Kdor izpoveduje Jezusa, dela kakor Peter in Pavel: sledi mu do kraja; ne samo do določene točke, ampak vse do kraja; in sledi mu po njegovi poti, ne po svojih poteh. Njegova pot je pot novega življenja, veselja in vstajenja, je pot, ki gre preko križa in preganjanja. Tudi danes so na različnih koncih sveta, včasih tudi v ozračju tišine, neredko v sokrivi tišini, mnogi kristjani izključeni, obrekovani, diskriminirani, predmet nasilja – tudi smrtnega, pogosto niso deležni dolžnega zavzemanja nekoga, ki bi lahko dosegel spo...