Od 31. julija do 4. avgusta 1942, torej v enem samem tednu, je 50 otrok iz fare Šentjošt ostalo brez enega ali celo brez obeh staršev. Stari so bili od šest tednov do zgodnjih najstniških let, eden pa se je rodil šele po očetovi smrti. Njihovi starši so bili žrtve revolucionarnega nasilja partizanov Dolomitskega odreda. Odziv na te zločine je bil jasen – odločitev: »Branil se bom!« 75 let pozneje, v nedeljo, 2. julija, je bila prav to povezovalna misel spominske prireditve pri Kapeli mučencev v Šentjoštu in izhodišče razmisleka o tem, kako se je spočelo in začelo zlo, ki je strahotno zarezalo v narodovo telo in katerega posledice čutimo še danes, o čemer je v pridigi govoril upokojeni nadškof dr. Anton Stres.

Revolucija – izvirni greh gorja

V središču šentjoške slovesnosti je bil torej razmislek o resnici. Zakaj? Odgovor dr. Stresa je bil...