Ko je Kristus po vstajenju naročil apostolom: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence« (Mt 28,19), jih je s tem naročilom poslal oznanjat evangelij in krščevat tudi dobre ljudi na sončni strani Alp. Ti slovenski oznanjevalci evangelija so se vedno izkazovali narodni, ne le glede jezika, ampak v vseh tistih okoliščinah in razmerah, ki ustvarjajo to, kar imenujemo narodno življenje. Ljudstvo jim je ostalo lahko zvest prijatelj, ker so tudi oni ostali zvesti njemu.

Večstoletno povezanost slovenskega duhovnika z ljudstvom je omenil tudi papež sv. Janez Pavel II. leta 1996, ko je v ljubljanski stolnici govoril duhovnikom, redovnikom in redovnicam. »V preizkušnjah, ki so v teku stoletij zadevale slovensko ljudstvo, se pastirji Cerkve niso umaknili, ampak so stopali naprej, oznanjali evangelij življenja ter branili dostojanstvo in neodtujljive pravice vsakega človeka. To so še s toliko večjim pogumom pokazali v nedavnih letih, med fašizmom, nacizmom in komunizmom.« S...