Knjiga ameriškega avguštinskega meniha in profesorja na Univerzi Villanova Martina Lairda o kontemplaciji je izredno pretanjeno delo. Napisano je sicer kot kratek pregled po tematiki danes tako imenovane osredinjene molitve, ki temelji na tisočletnem izročilu duhovnih očetov in ki je v zadnjih desetletjih doživela aktualizacijo v delih številnih sodobnih avtorjev, predvsem menihov. Slovenskemu bralcu je najbrž najbolj poznana po delih patra Thomasa Mertona. Več o sami zgodovini kontemplacije najdemo v odlični spremni besedi, ki jo je prispeval Alen Širca. Hkrati je Lairdov vodnik zaradi narave »dežele«, v katero napotuje, tudi neverjetno poglobljen zapis resničnosti, saj z vsebinskimi poudarki globoko zarezuje v bralčevo zavest. In prav v tem je temeljna ost sporočila, ki nam ga avtor posreduje. Naše življenje je veliko globlje od vsega tistega, kar vemo ali zgolj mislimo, da vemo o njem. V vseh nas se namreč pretaka isti Izvir življenja, ki ga naše misli vedno znova obremenjujejo,...