Tudi tako kliče Gospod …
Tudi tako kliče Gospod …
Bil je vroč julijski dan, takšen, kot smo jih na našem Krasu navajeni.
Foto: Tatjana Splichal
Bil je vroč julijski dan, takšen, kot smo jih na našem Krasu navajeni. Pozvonijo, lepo pozdravijo in prosijo, če lahko vstopijo, da bi se radi z menoj nekaj pogovorili. Povabim jih naprej, posedemo se, ponudim osvežujočo pijačo in jih radovedno gledam; starejši gospod, starejša gospa, mladenič, pa še mlada družinica z dvema fantkoma.
Pogovor začne gospod. »Prišli smo se Vam zahvalit. Za tega fanta,« in pokažejo nanj. Gospa komaj zadržuje solze, drugi so zelo resni, mene pa oblije znoj – kaj pa sem jaz kriv pri tem fantu? Pogovor nanese na nenavadni dogodek: »Pred kakšnimi osemindvajsetimi leti, ko smo se z avtom znašli v sredini vaše telovske procesije ...« Prekinil sem ga s pojasnilom: »Veste, policija pride ali ne, da ustavi promet; mi to sporočimo, in če jih ni, gremo lepo po sredini ceste s procesijo. Tisti avti, k...