Dve leti je ležala zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je vložila hčerka Viktorja Habiča, enega od šestnajstih na smrt obsojenih na Kočevskem procesu oktobra 1943, na Vrhovnem sodišču RS, ker je dva sodnika, predsednik senata Marko Šorli in sodnica Barbara Zlobec, nista hotela podpisati. Sodnica se je celo obrnila na Ustavno sodišče RS z zahtevo, da se ji omogoči objavo ločenega mnenja, kar pa je ustavno sodišče iz procesnih razlogov zavrnilo. Navedla je, da »bi zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti pomenila sodno potrditev množičnih umorov, ki so bili storjeni pod pretvezo nekakšnega sojenja« (Dignitas, št. 67–68). Ko se je Šorli preselil na ustavno sodišče, je bila pot prosta – novi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je sodnico preprosto nadomestil z bolj primerno. Vrhovno sodišče z razsodbo potrjuje zakonitost in legitimnost revolucionarnega sodišča in s tem spodkopava temelje slovenske pravne države. Upanje obstaja, da bo ustavno sodišče...