To vprašanje bi si morali večkrat postaviti in nanj iskreno odgovoriti. Zdi se mi pa, da se o tem ljudje največkrat sploh ne sprašujejo in ne premišljujejo. Če nekomu pomagaš, je jasno, da te potrebuje; ti si dober in mu ustrežeš. Če pa vso stvar malo pobliže pogledamo, vidimo, da stvar ni vedno tako preprosta.

Srečala sem gospo, ki je do nedavnega skrbela za bolno staro sosedo. Bila je nekomu zelo potrebna in to jo je navdajalo z zadovoljstvom. Tega sicer ni glasno govorila, se je pa dalo čutiti iz vsega, kar je povedala. Potem pa so otroci našli prostor za mamo v bližnjem domu za stare, kjer se zdi, da je prav zadovoljna. Še zdaleč pa ni zadovoljna soseda, ki je doslej zanjo skrbela. Vse vrste pripomb ima in je prepričana, da v domu ni dobro poskrbljeno zanjo. Sama ju ne poznam in težko sodim. Po vsem, kar sem slišala, pa je očitno, da je soseda izgubila zelo pomemben smisel bivanja zase. Nikomur več ni tako potrebna, kot je bila doslej. Biti nekomu potreben pa je nekaj n...