Ker je zdravnik po operaciji kolena priporočil fizioterapevtski program v Dolenjskih Toplicah, sem imel ta mesec priložnost za ogled in presojo najnovejših pridobitev tega slovitega termalnega zdravilišča. Strokovno vodene vaje v vodi in na suhem, dodatni družabni program, odlična hrana, čisti in urejeni prostori, zeleno naravno okolje, prijazni ljudje, povrhu pa neposredna bližina župnijske cerkve – poskrbljeno je torej za zdravljenje telesnih in duhovnih poškodb, ohromelosti in prizadetosti. Kaj naj bi si takle prebolevnik sploh še želel! Ali nad čim naj bi se kak nepoboljšljiv nezadovoljnež še lahko pritoževal?

Ko se med popoldanskim posedanjem v barčku na bregu rečice Sušice naveličam opazovati ribe in se ozrem na nasprotni breg, opazim najnovejšo pridobitev: na stavbi, v kateri je več let bolj ali manj životarila zanemarjena (včasih tudi zaprta) krajevna gostilna, se blešči napis Hotel Pri mostu, s pripisom Pub. To sicer ni del zdraviliškega kompleksa, z...