Svojega življenjskega poslanstva ne moremo v polnosti opraviti, če si skupaj ne prizadevamo za skupno dobro, za pravičnost in mir (iz molitvene ure za domovino 2017).

Ob poplavi negativnih novic, zla in nepravičnosti okoli nas ni čudno, da se nas marsikdaj polasti žalost. Z njo ni nič narobe (celo Sveto pismo pravi »blagor žalostnim«), težava pa je, če preide v brezbrižnost, pesimizem in zagrenjenost. Tega je žal v naši državi preveč. »Državo so zavozili,« večkrat slišimo. Če bi se zavedali, koliko svojih dolžnosti smo opustili, bi vedeli, da smo zanjo soodgovorni prav vsi.

Časi so morda krizni, a nič zato. Vedno so bili in vedno bodo. Ključno pa je, kako se bo z njimi spopadel vsak od nas. Papež Frančišek je mladim v Riu naročil, naj ne opazujejo življenja z balkona, ampak naj ga živijo. Iz tega stanja nas lahko izpeljejo le dobri – izobraženi, modri, na resnici temelječi, odgovorni posamezniki.

Doseči dobro izobrazbo danes ni težava. Kdor je...