Prebivalstvo Pirana je bilo tisočletje in več romansko, tako kot v vseh večjih mestih na obalnem delu Istre. Po drugi svetovni vojni, sredi 50. let, ko je bila določena meja med tedanjo Jugoslavijo ter Italijo, se je povsem zamenjalo. Italijani so se odselili v Italijo, nekateri tudi pod prisilo. V zaledju oziroma na podeželju so živeli Slovenci. Danes sta mesto in župnija zakonsko dvojezična, zaledje pa ne. Vsa kultura v mestu je romanska, Slovenci (in druge narodnosti) so v mestu prišleki po drugi svetovni vojni, zato so tu le manjši del zgodovine. Letos, 23. aprila, na god sv. Jurija, zavetnika mesta in župnije, je župniku Zorku Bajcu uspelo organizirati prvo skupno slovensko-italijansko mašo, pri kateri so se povezale tri skupine: tisti, ki so po vojni odšli, tisti, ki so v Piranu ostali kljub spremembi režima, in tisti, ki so v Piran prišli od drugod v zadnjih deset...