Vsem nam je jasno, da če se naša teta Mici ne bi rodila leta 1927, danes ne bi bila z nami, mi ne bi praznovali njene častitljive 90. obletnice. Res je, da babica pri porodu njenim staršem ni dajala prav veliko upanja in jim je svetovala, naj dajo malo deklico čim prej krstiti. Danes smo priča temu, da je imel Bog drugačne načrte. Teta Mici je prehodila pot služenja bližnjemu, saj je v mladosti in po vojski skrbela za svojo sestro Jožico. V času, ko je bila zaposlena v črnomaljski lekarni, je skrbela za zdravje svojih someščanov, istočasno pa doma za lepo starost svojih staršev in tudi vseh starostnikov v družini. Bila je tudi vzor, pomoč in zavetje vsem svojim nečakom, pozneje njihovim otrokom, vedno pa s svojo pokončno držo in neomajno vero tudi vsem faranom. Petja na koru več ne zmore, upočasnil se ji je korak, njene oči so opešale, zato pa še bolj zaupa v pomoč Najvišjega, da do konca vodi njen korak. Če le more, pride vsak dan k ma...