V epot omamnih nad zemljo nebesa
z lučjo je vnebohodno naš Gospod
se vrnil – ne brez živega telesa –
ne brez obljube za vso našo pot.

In res poslal v naš svet je Tolažnika,
v naš krasen svet, a slan od solz trpljenj.
Poslal nam je nebeškega Zdravnika,
za rane znotraj naših srčnih sten.

O, Sveti Duh, naš Jezusov namestnik!
Namesto Njega: božji Tolažnik!
Ljubezni božje neutrudni Vestnik,
usmiljen živega Boga Pomnik!

Zapojva, harfa, mu vseh src zahvalo,
ker nas – če nočemo – ne zapusti!
In tudi ko ga prosimo le malo,
nas bogati s poljubi milosti.

In kaj še vse lahko o njem bi pela!
Poletje spomniva na binkošti,
in rože, lastovke okrog razpela;
o binkoštih se zdi, da srečno spi.

Foto: Andrej Praznik