S temi besedami je Cankar izrazil občudovanje svojega domačega kraja. Res je Vrhnika lepo, prečudovito mesto, predvsem s svojimi naravnimi lepotami. Te pa danes ogroža umazana industrija in vnaša v prostor nekaj čudno tujega. Že odkar pomnim, je z Vrhniko povezan zoprn smrad – najprej iz usnjarne, kasneje pa iz kompostarne in deponije smeti –, ki se je nad mesto širil od vzhoda. Avtor Butalcev bi rekel, da so se Vrhničani odločili: smrad je naš in ga ne damo, imeli ga bomo zase in za svoje potomce. In da bi bili smradu deležni vsi krajani, so zgradili na severnem obrobju mesta še eno kompostarno. In potem so le streljaj od središča mesta in čisto blizu hiš Sinje Gorice zgradili še zbiralnico strupenih odpadkov Kemis. Pravijo, da je ta posel – kot skoraj vsi v zvezi z odpadki – izredno dobičkonosen. Požar v tovarni, ki je ustvaril pravo okoljsko katastrofo, pa je jasno pokazal, da se ta dobiček kuje na račun okolja in zdravja ljudi. Ob tej nesreči bode v oči paradoks: tovarna, ki je...