10. maja 1876 se je rodil Ivan Cankar. »Največji slovenski pisatelj« je bil vsaj nekoč njegov stalni pridevek: šolska modrost ga je njegovemu imenu dodajala, kot da ne gre za vrednotno sodbo, temveč za važen biografski podatek, npr. da se je rodil na Vrhniki ali da je umrl leta 1918. Nekateri njegovi motivi ali besedne zveze so »ponarodeli«: besede o hlapčevskem značaju Slovencev, zgodba o zavrnjeni skodelici kave, »bela krizantema«, »arena življenja« so postale tako rekoč del slovenske simbolne zakladnice, vsesplošno uporabne reference, ki ne potrebujejo razlage. Res pa je tudi, da tako kot v preteklosti Cankarjevo delo nikakor ni bilo sprejeto brez kritike (včasih celo zavračajoče, včasih kontorverzne: spomnimo se samo žolčnih polemik, ki jih je sprožilo razpravljanje Lojza Kraigherja o vplivu enureze na njegovo pisanje), tudi danes ne predstavlja nevprašljive avtoritete. Najbolj so na udaru njegove ideje in družbene vrednote, kar seveda ne preseneča pri tako zelo družbeno angažir...