Ko papež Frančišek v apostolski spodbudi Veselje evangelija govori o družbeni razsežnosti evangelizacije (prim. VE 244–246), med drugim pravi, da delo za edinost kristjanov nikakor ni poslastica posameznih navdušencev, še manj zgolj diplomacija ali dolžnost izpolnjevanja zapovedi našega Gospoda Jezusa Kristusa, ampak je sestavni del in neodložljiva razsežnost oznanjevanja evangelija. Že v nekdaj krščanski Evropi čutimo, kako smo neprepričljivi, ko oznanjamo edinost in mir, a tega ne živimo. Še bolj to čutijo misijonarji, ki naj bi evangelij miru in edinosti oznanili mladim narodom v Aziji in Afriki, pa smo kristjani med seboj še vedno ločeni in nastopamo kot nasprotniki in tekmeci. Še huje je, da smo se tako navadili na tako stanje, da nas to niti ne vznemirja.

Hvaležni smo papežu Frančišku, ki vedno znova išče priložnosti, utira nova pota in neutrudno gradi nov...