Zlatih 50 in še eno zraven
Zlatih 50 in še eno zraven
Bilo je v času komunizma, ko je v Jugoslaviji vera veljala za nazadnjaštvo.
MARINKA Žumer
Bilo je v času komunizma, ko je v Jugoslaviji vera veljala za nazadnjaštvo. Ko so tisti, ki so imeli besedo, mlade prepričevali, naj se otresejo srednjeveških spon. V tistem času, določneje od 28. marca do 2. aprila 1966, je skupina mladih naredila nekaj, kar je osupnilo odrasle in navdušilo mlade. Ta skupina mladih pevcev je pri pokoncilskem misijonu za mlade, pri uršulinkah v Ljubljani, s svojim petjem v cerkvi pa tudi zunaj nje prepričljivo izpovedovala svojo vero.
Vodil nas je Tomaž Tozon, ki se je prav tedaj vrnil s služenja vojaškega roka. V kratkem času je dosegel skoraj nemogoče: pevce z vseh koncev Ljubljane je uglasil in nam dopovedal, kako naj s svojo pesmijo molimo tako, da bomo dosegli srca ljudi, ki nas bodo poslušali.
Ponos, da smo kristjani, ki hočemo javno izpovedati svojo vero, nas je tako močno povezal, da smo bili takoj za predlog nadškofa Pogačnika, da bi skupaj peli še naprej. Tomaž Tozon je iskal možnost, kdaj...
Bilo je v času komunizma, ko je v Jugoslaviji vera veljala za nazadnjaštvo. Ko so tisti, ki so imeli besedo, mlade prepričevali, naj se otresejo srednjeveških spon. V tistem času, določneje od 28. marca do 2. aprila 1966, je skupina mladih naredila nekaj, kar je osupnilo odrasle in navdušilo mlade. Ta skupina mladih pevcev je pri pokoncilskem misijonu za mlade, pri uršulinkah v Ljubljani, s svojim petjem v cerkvi pa tudi zunaj nje prepričljivo izpovedovala svojo vero.
Vodil nas je Tomaž Tozon, ki se je prav tedaj vrnil s služenja vojaškega roka. V kratkem času je dosegel skoraj nemogoče: pevce z vseh koncev Ljubljane je uglasil in nam dopovedal, kako naj s svojo pesmijo molimo tako, da bomo dosegli srca ljudi, ki nas bodo poslušali.
Ponos, da smo kristjani, ki hočemo javno izpovedati svojo vero, nas je tako močno povezal, da smo bili takoj za predlog nadškofa Pogačnika, da bi skupaj peli še naprej. Tomaž Tozon je iskal možnost, kdaj...