V nekem drugem Credu sem se začudil podatku iz ankete o religioznosti današnjega človeka, podatku namreč, da je anketa zabeležila večji odstotek ateistov, kot sem predvideval. Imel sem jih namreč za veliko manjšino, vendar menda niso ne v svetu in niti v Sloveniji. Toda v anketi me je pravzaprav še bolj prizadel drug podatek, po katerem verjame v posmrtno življenje le okoli 45 % kristjanov, se pravi manj kot polovica. Če bi bilo to res, bi imeli pred sabo žalostno, še več, nerazumsko krščanstvo. Krščanstvu bi vzeli bistveno.

Kristus, Bog, v svojem oznanjevanju, shranjenem v evangeliju, ima posmrtno življenje nekako za ozadje svojega oznanjevanja. Navedli bi lahko mnogo primerov: naj spomnimo samo na govor o poslednji sodbi. Brez tega ozadja bi evangelij obvisel v praznem. Samo en primer: Terezija iz Kalkute in Adolf Hitler bi po smrti doživela enako usodo, enaki nič, ko bi bila smrt res konec vsega. Isti konec bi doživeli morilci in njihove žrtve, tirani in sužnji, svetniki...