»Nekega zimskega večera, nekaj mesecev pred smrtjo, se je oče Lino vračal po poti nazaj v samostan. Imel je močno astmo, bil je izčrpan od utrujenosti, zato je potrkal na neka vrata in zaprosil gospodarja, če bi lahko pri njih malo počil. Gospodar Gabellieri je ženi naročil, naj mu postreže in pripravi sobo za počitek, ki ga je bil tako potreben. Okrog petih zjutraj pa je v njegovi sobi zagledal plamen svetlobe; odprl je vrata in videl očeta Lina, kako z rožnim vencem v roki kleči sredi sobe, postelja pa je bila nedotaknjena. Sedem ur je neprekinjeno molil. V tem je bila njegova moč …

Umrl je, medtem ko je prosil za svoje uboge. V žepih je imel rožni venec in veliko, veliko krušnih drobtin. To je najlepša oporoka, ki jo lahko zapusti brat redovnik.« (iz življenjepisa)

Ime: Njegovo rojstno ime je Alpinolo Hilderbrand Humbert. Kasneje je...