^»Minili so božični dnevi, prazniki učlovečenega Odrešenika in prazniki slovenske domačnosti ... Ko so pa s svojim praznikom odšli Trije modri, ki so Odrešeniku prinesli darove: zlata, kadila in mire, je že v naslednjem dopoldnevu položil tudi veliki pokojnik vse zaklade svojega nedosegljivega duha pred Boga, sodnika vseh živih in mrtvih. Raziskovalci njegovega izrednega in plodovitega življenja bodo te zaklade študirali, uporabljali in poveličevali, dokler bo slovenska in zraven še dunajska in češka hvaležnost živela. Moja dolžnost pa je, da skromnemu mojstru izrečem ob grobu zahvalo v imenu Cerkve in še posebej v imenu ljubljanske škofije za njegova pomembna sakralna poklonila.« Tako je škof Anton Vovk pridigal na pogrebu Jožeta Plečnika na ljubljanskih Žalah nekaj dni po smrti 7. januarja 1957.

Nesmrtna hvala in zahvala

Ko je leta 2...