Šest jih imam.

Šest tako različnih, da ne bi rekel, da so si sploh v sorodu, kaj šele, da so iz istega gnezda!

Težko razumem včasih … in še težje sprejmem … (zato se včasih tudi popolnoma narobe odzovem) … da šest otrok, ki imajo istega očeta in mamo, ki poslušajo iste besede, ki gledajo iste zglede: vzore in napake, ki sedijo za isto mizo in jejo isto hrano … lahko raste na šest različnih strani in razume na (vsaj) šest različnih načinov!

Prej ali slej te kdo potegne v jamrajijo, kakšni da so naši otroci! Ta današnja mladina!

Pa niso prav nič drugačni, kot smo bili mi. Le da so časi danes drugačni.

Mi smo vzeli dve prazni konzervi, jih povezali z žico in se šli telefon … Našim mulcem še zdaleč ni treba početi kaj tako ustvarjalnega, saj imajo telefone. Pametne. Pametnejše od njih, predvsem pa pametnejše od njihovih postaranih jamrajočih staršev!

Mi smo si med poukom pisali listke in si jih na skrivaj, za učiteljičinim hrbtom,...