^»Kako je mogoče, da v Assisiju ne berete šmarnic? Frančiškovo mesto – pa brez šmarnic,« se je skoraj hudovala romarica v eni skupini, ko sem ob razlagi v cerkvi pokomentiral še različne navade v Frančiškovem mestu. Kaj bi ta romarica šele dejala, če bi ji povedal, da v postnem času tudi križevega pota ne molimo!

Zanimivo, še nihče od slovenskih romarjev ni opazil, da na ostenju spodnje in gornje bazilike ni podob križevega pota. To še zdaleč ne pomeni, da ob petkih v postu ni postne pobožnosti. Tukaj je le nekoliko drugačna. Sestavljena je iz spokornih psalmov, procesije in molitev. Na veliki petek zvečer se Assisi spremeni v starodavni Jeruzalem. V mestu ugasnejo električno napeljavo in na ulicah gorijo samo bakle. Možje in mladeniči (med 20 in 30 se jih obleče v raševino), bosi in z zakritimi obrazi, si naložijo zares težke lesene križe. Nosijo jih za pokoro in za odpuščanje svojih grehov – zato so zamaskirani. Za njimi gredo člani različnih bratovščin, ki jih je...