Nič vstajenjsko radostno ne zvenijo te besede. Morda bo kdo rekel, da so nekrščanske ali celo blasfemične. Pa ni tako. »Na svetu boste imeli stisko,« beremo v evangeliju (Jn 16, 33); ne iz teh ne iz katerih drugih Kristusovih besed pa ni mogoče sklepati, da bo svet minil za časa našega življenja, pa najsi so zgodnji kristjani še tako goreče pričakovali skorajšnjo paruzijo, Kristusov drugi prihod in z njim konec sveta. Ta je bil in ostaja skrivnost. »Bodite pogumni: jaz sem svet premagal« (prav tam) pravi svojim učencem, da bi jih okrepil za stiske sveta, ki nedvomno bodo prišle. Njegova zmaga in odrešitev za kristjana ne pomenita odprave, temveč osmišljenje vseh svetnih stisk, v katerih se pravi Bog in pravi človek pridružuje tistemu, ki veruje vanj, vse do poslednjega dne, do dne vstajenja.

Tudi verzi Alojza Gradnika govorijo o tem, da bo tisti dan konec greha in krivde; a to se bo zgodilo šele s smrtjo poslednjega človeka, ko bo Kristus skupaj z njim – in ne brez n...