Mohorjeva družba s sedežem v Celju, sinonim za razširjanje bralne kulture v slovenski kulturni zgodovini, letos praznuje 115. obletnico obstoja. Pomembno je prispevala k razvoju slovenske klasične pismenosti, kar je merilo splošne kulturne ravni/razvitosti, in okrepitvi narodne zavednosti. Slovensko pisano besedo je razširjala po celotnem slovenskem etničnem ozemlju in tudi širše.

Njeno izjemno vlogo so priznali tudi komunistični oblastniki po drugi svetovni vojni, denimo tudi Boris Ziherl, partijski ideolog, ki je ob njeni 100-letnici zapisal pozitivne strani, vendar hkrati poudaril, da z založniškim programom družba ni v celoti uresničila vsega potenciala, predvsem zaradi spon s tujimi središči oblasti (Dunaj, Vatikan, Beograd). V Mohorjevi naj bi bili zastopniki protislovenskih interesov oziroma tistih interesov, ki so njemu – glede na sklicevanje oblastnikov, denimo Borisa Kocijančiča, Vlada Vodopivca, Borisa Kraigherja – in slovenskemu političnemu vrhu predstavljali os...