Mladi Vincenc je bil pri svojih enajstih letih leta 1912 sprejet med gojence salezijanskega reda. V zavodu in doma so se skromno preživljali, to so bila težka leta pred prvo svetovno vojno in med njo. Vincenc je pisal domov in prazničnim voščilom za veliko noč dodal prošnjo za kakšen velikonočni spomin. V mislih je gotovo računal na kos orehove potice in kakšno pobarvano jajce. Starši ga žal niso prav razumeli in so mu skupaj z voščilom poslali nekaj vstajenjskih svetih podobic – doma jih je bilo v izobilju.

Neki oficir pravi drugemu:
»Povejte mi, kolega, verjamete v posmrtno življenje?«
»Ja, jasno! Čemu bi nas pa potem pokopavali v uniformi?«

Na tiho nedeljo se pri maši bere odlomek iz Svetega pisma, ko Jezus obudi prijatelja Lazarja.
Tobija je popoldne naredil domačo nalogo za verouk, kjer je bil prav tako govor o Lazarju. Pa je vpra...