Zemlja bi se bila morala stresti od Jeruzalema do Rima, Sredozemlje bi se bilo moralo viharno razpljuskati, nekaj velikega bi se bilo moralo po naših človeških predstavah zgoditi, ko se je dvignil iz groba On, ne samo Odrešenik, ampak tudi Stvarnik. Pa se ni zgodilo nič. Morda se je zgodilo kaj ob grobu, ko so se stražarji strahoma razbežali, a kaj, tega evangelisti ne povedo. Morda je prišlo do kakšne eksplozije, do kakšne čudežne osvetlitve, kakšnega strašnega bliska, toda v evangeliju o tem ne piše ničesar. Bralec evangelija dobi vtis, da vstali Jezus nadaljuje svoj za nas malo razumljivi življenjski slog, kakršnega je začel v Betlehemu. Saj bi se lahko v vstajenjskem sijaju prikazal velikemu duhovniku Kajfu ali rimskemu guvernerju Pilatu, pa se je kot prvemu človeku prikazal ženski, Magdaleni, a ona ga je videla kot vrtnarja, morda v predpasniku s škarjami v rokah.

Takšen, brez taborskega sijaja, nič vstajenjski in domač, se je potem prikazal tudi apostolom. Najprej v d...