^»Lazar, pridi ven!« Ob tej besedi, klicu Boga sta se stresli Marta in Marija. Ali sta storili prav, da sta Jezusu tako zaupali, da zdaj pred vso množico kliče njunega brata iz groba. Vsa stvar meji na norost, komu vendar ni jasno, da je smrt nekaj dokončnega! Tukaj se konča vsako čudodelništvo, ostaja kruta realnost. Ostaja žalost, bolečina, solidarnost ljudi, ki na tem svetu postanejo še bolj povezani, kot tabor, ki se še upira smrti. Marta in Marija sta Jezusa pozdravili z istim stavkom: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl!« Vem, lahko bi še kaj naredil, dokler je bil živ. Vem, ja, videla sem to, ti delaš čudeže, ozdravljaš tudi na smrt bolne. Ampak zdaj je prepozno. Smrt ni več v tvojih rokah. To presega tudi tebe, moj Gospod! Tako si mislimo tudi mi.

Gospod pa sprašuje po veri vanj in govori čudne reči. Govori, da je on vstajenje in življenje in da vse življenje obstaja v veri vanj. Veruješ to? Kdor veruje vame, bo živel, tudi če umrje. Kdor ve...