Stara ljudska pobožnost križevega pota se je razvila iz pobožnosti romarjev, ki so v Jeruzalemu sledili Jezusovi poti iz mesta proti Golgoti, se ob poti ustavljali in molili ter se ob tem spominjali posameznih prizorov Jezusovega trpljenja. Običajno jo molimo ob podobah križevega pota v cerkvah. A čas prinese svoje in križev pot se kot molitev in premišljevanje opravlja tudi zunaj cerkvenih zidov. Tako smo se na drugo postno nedeljo zbrali farani Krašnje na Korenu in skupaj z domačim župnikom Antonom Potokarjem premišljevali ob 14 postajah križevega pota na odprtem. Poleg molitve in premišljevanja o Jezusovem trpljenju od trenutka, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt, do trenutka, ko ga so mrtvega položili v grob, je križev pot tudi pot zbliževanja. Kajti v nedeljo so se na pot ob molitvi, petju in premišljevanju od enega dela vasi do drugega poleg domačinov odpravili tudi številni drugi verniki in predvsem sorodniki, ki so pobožnost izk...