Z možem izhajava iz precej različnih družin, močno se razlikujeta najini izkušnji glede izražanja čustev in globine odnosov med družinskimi člani v primarnih družinah. Te razlike so se že takoj po poroki začele izražati pri obiskih najinih družin za praznike, saj je mene že pred obiskom moževih sorodnikov vedno bolel želodec, bila sem napeta, nesproščena, od obiska nisem imela popolnoma nič. Najbolj naju je oba bolelo, da se nama moževa družina ni posvetila, se z nama in pozneje z najinimi otroki ni pogovarjala; bili smo sicer tam, a tašča je kuhala in urejala hišo, tast pa delal na vrtu, nobeden si ni vzel časa za nas. Ta občutek nesprejetosti in zanemarjanja ter nemoč pri spremembi odnosov, to je oba zelo bolelo.

Ker sva imela veliko željo, da se naši odnosi spremenijo, tako zaradi naju kot zaradi najinih otrok, sva se reševanja problema lotila v več fazah: najprej sva se o tem sama veliko pogovarjala, iskreno sva govorila o moževih občutjih nesprejetosti in neukvarjanj...