»Ko bom velik, bom pilot.« To je ena najpogostejših želja majhnih otrok, ob katerih se odrasli običajno prisrčno nasmejimo. Spomni nas na naše otroštvo, ko smo še verjeli v velike ideale, ko smo si želeli biti veliki, ker je to za nas takrat pomenilo biti izpolnjen in doseči tisto največ, kar se da. Verjeli smo, da je vse mogoče in da imamo moč. Povezovali smo nepovezljive stvari, bili drzni, navdušeni in očarani. Ljubili smo življenje. Na poti v odraslost se nekaj te vedrine in veselja izgubi. Pri nekom več, pri drugem manj. Prikrijejo ju strah, sram, krivda in jeza. Življenje včasih postane le navada in zelo težko. Živost je zasuta s skrbjo in nezaupanjem. To nam preprečuje pristen stik z najbližjimi ter onemogoča razumeti in živeti svoje lastno poslanstvo.

Prezgodnja smrt

V družinah lahko opazujemo prezgodnje smrti, ki pogosto ostajajo prikrite in zamolčane. Koliko ljudi psihološko in duhovno umira, kljub temu da njihova telesa ostajajo živa. Občutki izpr...