Ko Bog zamuja, …
Ko Bog zamuja, …
Predstavljajte si sebe kot živo zgradbo. Bog prihaja, da bi jo obnovil. Sprva boste morda razumeli, kaj počne. Popravlja kanalizacijo in maši luknje v strehi – vedeli ste, da so ta dela potrebna in niste presenečeni. Ampak potem začne udarjati po njej na boleč način, v katerem ne vidite smisla. Kaj neki vendar počne? Dejstvo je, da gradi precej drugačno hišo, kot ste jo imeli v mislih – oblikuje nov trakt, dvigne jo za kakšno nadstropje, dodaja stolpiče in ureja dvorišče. Mislili ste, da ste spodobna majhna hiša, on pa gradi palačo. Namerava namreč priti in živeti v njej.
(C. S. Lewis, Golo krščanstvo)
Na četrto postno nedeljo smo postavljeni na pokopališče, ob svež grob, ob Marto in Marijo, ki objokujeta smrt svojega brata Lazarja. Smrt ni bila nenadna, Lazar je bil pred tem bolan. In Jezus (njihov prijatelj!) je za to vedel, pa ga vseeno ni tam. Kljub toliko priložnostim, ko je bil ob pravem času na pravem mestu in je pomagal tudi pri manjših težavah, se tokrat, ko...