Foto: Evropska komisija

Goreča molitev (tudi po slovenskih cerkvah) in ostri protesti, krepitev upanja in sejanje malodušja, iskanje skupnega in poudarjanje razlik, ustvarjalen premislek o temeljih skupne evropske hiše in popolna pozaba globokih korenin povezave, utrjevanje solidarnostnih vezi in interesno umikanje iz skupnosti narodov, razločevanje novih priložnosti in tičanje v hromeči krizi – to je le nekaj kontrastov, ki so zaznamovali spomin na podpis Rimske pogodbe (25. marca 1957), listine, ki velja za enega ključnih »vogelnih« kamnov Evropske zveze. Pogodba je resda postavila na noge Evropsko gospodarsko skupnost in tako na prvi pogled utrdila predvsem gmotne vezi med podpisnicami (Nemčija, Francija, Italija, Nizozemska, Belgija, Luksemburg), a zrasla je iz duhovne vizije pobudnikov evrop...