Naš čas je razburkan in negotov. Oči sveta so že dolgo uprte v severnokorejskega predsednika Kim Džong Una, ki svojo moč razkazuje s pogubnim orožjem. Bliže nas poskuša turški predsednik Erdogan iz svoje države narediti velesilo – v ta namen lahko uporabi množice beguncev, ki bi mu Evropo hitro položile pred noge. Politični in psihološki analitiki ne nehajo razglabljati o tem, kaj se plete v glavah predsednikov svetovnih velesil, Trumpa in Putina. S priključitvijo Krima Rusiji pa je Putin že pokazal, kako je čez noč mogoče narediti nekaj, kar se je še včeraj zdelo nemogoče. Nemogoče pa se zdi tudi to, da v svetu obilja milijonom grozi smrt zaradi lakote – in prav to se dogaja.

Ko imamo to pred očmi, je jasno, da nam ni nič jasno. V mit o srečni prihodnosti in nenehnem razvoju dvomi čedalje več ljudi. To jih bega ter spravlja v negotovost in obup. Obenem pa nas negotove razmere učijo, da nam srečna prihodnost ne prihaja naproti sama od sebe, ampak da si jo je treba ustvarit...