V srednjem veku so jih poznali po vsej Evropi; ko jih je cesar Jožef II. prepovedal, pa jih je pozabilo tudi ljudstvo. V zadnjih treh desetletjih so spet v rabi: postni prti, poslikana tkanina, ki od pepelnice do velike noči zakriva oltarje. Najpogosteje jih najdemo v cerkvah na avstrijskem Koroškem, čez 250 so jih predstavili v novi publikaciji, spet pa so postni prti v uporabi tudi v nekaterih drugih alpskih deželah. V naši cerkvah jih sicer še najdemo, vendar zelo poredko.

Tkanina kot Biblia pauperum

»Prvotni namen postnega prta je bil zakritje oltarja, po tradiciji naj bi se postile tudi oči vernikov, ki so prišli k maši,« razloži Ivanka Kronawetter Starman, ena najboljših poznavalk koroških postnih prtov. Tako so bili sprva postni prti enobarvni, preprosti, morda poslikani s križi ali orodjem, s katerim so mučili Jezusa, in so kot nekakšna...