Tudi duhovniki nismo izvzeti od rutine in želje po storilnosti, kot da bi bilo to najpomembnejše. Res je pred nami toliko nalog in obveznosti ... Zato smo se duhovniki iz vseh slovenskih škofij v tednu po prvi postni nedelji napotili v »puščavo« duhovnih vaj k Sv. Jožefu nad Celjem. Upokojeni nadškof Anton Stres je upočasnil naše korake in nas povabil k razmišljanju, kaj vse naše pastirovanje pušča v nas in kako naj ohranimo prvotni polet, da bomo ambasadorji, podaljšana roka umrlega in vstalega Gospoda. Kot velja za vse, posebno za nas duhovnike, naj bo mašna daritev, kolegialnost s sobrati, priznanje pomanjkljivosti, molitev, pobožnost do Jezusovega Srca in do Marije in še kaj, moč za zvestobo prvotni odločitvi, velikodušnemu pastirovanju, čutečemu služenju in gorečemu misijonarjenju. »Vse to nas res ne bo pripeljalo v takšna nebesa, kjer bomo posedali v svilenih blazi...