Za Frančiškovo mesto Assisi bi lahko rekli, da ima dva obraza: poletnega, prepolnega ljudi, romarjev in turistov z vsega sveta, in zimskega, ki traja od novega leta pa nekje do pepelnice. »Zimski« čas, ko je v Frančiškovem mestu manj romarjev in torej manj skupin, manj spovedovanja, manj različnih srečanj, bratje v Sacro Conventu izkoristimo za duhovne vaje, pregled preteklega dela, načrtovanje, različna duhovna srečanja … Tako se nekoliko odpočijemo in si naberemo novih moči. So pa bratje, mednje sodim tudi sam, ki v tem obdobju radi poprimejo za pero in pišejo, saj je v Sacro Conventu kar nekaj sobratov teologov, zgodovinarjev in duhovnih pisateljev. Ne vem, ka­ko – sam menim, da po zaslugi in posredovanju angelov – sem bil povabljen k pisanju šmarnic, ki jih bodo letos brali po slovenskih cerkvah. In moje »zimsko« delo je bilo tudi pisanje o Mariji, Frančišku ter seveda o miru, ki ga vsi tako zelo potrebujemo. Odvisen je od slehernega med nami, saj smo »vsi kovači miru«, kot je p...