Foto: arhiv komisije za grobišča

Tretji marec 2009 se je vsaj pri delu slovenske javnosti zapisal kot svojevrstna točka preloma glede odnosa do povojnih pobojev: prebitje pregrad v rovu sv. Barbare rudnika v Hudi jami in uzrtje žrtev, ki naj bi po naklepu storilcev večno ostale skrite, je pomenilo tudi prebitje zidu (hotene) nevednosti o obsegu in postopkih »industrije smrti«, ki je pospešeno delovala v prvih povojnih mesecih.

Pripoved Hude jame odtlej ni nikoli popolnoma potihnila, četudi je bila vzrok, da je za dolga leta zastalo tako rekoč celotno delo pri odkrivanju in preiskovanju prikritih morišč in grobišč – molk in ignoranca pristojnih oblastnih odločevalcev z neprikrito željo, da bi vse ostalo tako, kot je bilo pred marcem 2009, vendarle nista mogla trajati v nedogled in slednjič se bližamo točki, ko bo to množično morišče raziskano, njegove...