Foto: J. Po.

Marjan Drčar je v otroštvu živel pri starih starših in hodil s staro mamo k maši. Šele pri sedmih letih se je preselil k staršem, ko so se poročili, prej pa je bil nemalokrat deležen zaničevanja, da je »pankrt«, kar ga je zelo zaznamovalo. Njegov največji problem je bil, da ni bil samozavesten in da se je, preden se je česarkoli lotil, moral najprej napiti. Oče mu je branil kajenje, ponudil pa mu je kozarec vina, ker je bilo pri njih doma to nekaj sprejemljivega. Ni čudno, da je bil že pri trinajstih prvič pijan. Sosedje so ga spodbujali, da bo bolj samozavesten, če bo pil. Vedno bolj je bil odvisen od alkohola in ko ga je po dvajsetih letih zakona žena vrgla iz hiše, se je znašel na dnu in pristal med brezdomci na Obali. »V meni je bila močna želja po spremembi načina življenja, nisem pa vedel, kako do tega priti.« Poznal je delovanje anonimnih...