Na poročni dan sva si poleg obljube zvestobe in spoštovanja vse dni svojega življenja obljubila tudi, da bova od Boga sprejela otroke in jih z ljubeznijo vzgajala. Temu se reče odgovorno starševstvo. Ja, jasno, seveda bova sprejela otročičke, se razume!

V tistem sončnem pomladnem jutru sva imela zelo idealiziran pogled na starševstvo, ko pa so leta minevala in otroci prihajali, se je izkazalo, da to sploh ni lahka stvar. Pravzaprav nobena velika stvar v življenju ni lahka. Tako je tudi s starševstvom.

Kako imeti pravilen odnos do življenja, kako pri tem živeti odgovorno do sebe, svojih otrok in spoštovati božjo voljo, je bil za naju večkrat zelo trd oreh, ob katerem sva si lomila zobe. In nisva se vedno pravilno odločala. Delala sva tako, kot pogosto delamo ljudje: namesto da bi iskreno iskali božjo voljo in zaupali, da je to najboljše, predstavimo Bogu svoje načrte, ga prepričujemo, kako zelo dobri so, in pričakujemo, da jih bo podprl.

Preden sva se dobr...