Šolarji, turistični delavci in tisti zaposleni, ki lahko opravijo svoje delo v preostalih januarskih delovnih urah, so ob vnovični uvedbi 2. januarja kot dela prostega dne zadovoljni. Zadovoljni so vsi, ki imajo službe, pa nobenega pravega dela. Bolniki, ki so jim zaradi praznika prestavili pregled ali poseg, gospodarstveniki, ki morajo pravočasno izpolniti naročila svojih kupcev, in vsi, ki lahko zaslužijo za svoj kruh le v delovnih dneh, pa so manj zadovoljni s kapriciozno velikodušnostjo naših oblastnikov.

A zame je bolj kot tehtanje ljudskega zadovoljstva in merjenje nastale gospodarske škode zanimiv ideološki naboj starega/novega praznika. Kako le, se boste čudili, dragi bralci, saj so vendar vodilni­ politiki SMC zagotavljali, da so uvedli povsem neideološki praznik in da naj bi celo popravili krivico (?!), storjeno ob njegovi ukinitvi. Noben dela prost dan, ki ga uvede oblast, ni neideološki, v našem primeru pa je očitno, da se z uvedbo 2. januarja kot dela prostega...