Foto: Marko Vombergar

Pri maši za mehiške staroselce (prebivalce indijanskega porekla) 17. februarja v mestu San Cristobal de las Casas v mehiški zvezni državi Chiapas na jugu države, kjer tudi sicer živi največ staroselcev, so bila berila in prošnje prvič v treh indijanskih jezikih: ch'ol, tzotsil in tzeltal. Med mašo je papež s posebnim odlokom dovolil rabo staroselskih jezikov pri bogoslužju. V govoru je navedel odlomek iz svete knjige majevske civilizacije Popol Vuh, ki govori o tem, da je »zarja nepričakovano dosegla vse zbrane rodove« in da je »sonce ozdravilo obličje zemlje«. Ta odlomek izraža »hrepenenje (Indijancev), da bi živeli v svobodi, hrepenenje, ki ima okus po obljubljeni deželi, kjer ni prostora za zatiranje, trpinčenje in propadanje«. To hrepenenje so želeli utišati in izbrisati na različne načine. »Okoljski izziv in njegove korenine zadevajo nas vse...