V slovenskih kinematografih ta čas predvajajo film Salvov sin, ki ga madžarski režiser Laszlo Nemes odpre s popolnoma nefilmsko sceno prikaza kolektivnega zla v njegovi popolni obliki – s prizorom zadnjih minut žrtev, preden in ko vstopijo v plinsko celico v koncentracijskem taborišču. Nemes s pomočjo zvoka in izbranih, a pogosto zamegljenih prizorov že v prvih minutah šokira in prevzame gledalca ter preprečljivo prikaže tisto, kar lahko samo ugibamo: kako so potekale zadnje minute nedolžnih ljudi pred njihovim vstopom v plinske celice. A film je ob odlični režiji daleč od kakšnega dokumentarca, saj odpira temelja filozofska vprašanja človeškega bivanja, ki so aktualna tako v sodobnem kot tudi polpreteklem času: Kako hitro lahko kolektivno zlo razčloveči ljudi? Ali je mogoče v stanju popolne razčlovečenosti najti vsaj kanček človečnosti oziroma se boriti zanj?

Film pripoveduje zgodbo posebne skupine judovskih taboriščnikov (Sonderkommando) v koncentracijskem t...