Z javno priznanimi slovenskimi intelektualci se zdi, da je podobno kot s tako imenovanimi »uspešnimi menedžerji«. Dobivali so nagrade in priznanja, njihova podjetja pa so propadla. Kljub temu pa se vedno znova pojavljajo na medijski sceni in poučujejo stroko in javnost s svojimi »inovativnimi« rešitvami, katerih značilnost je vedno neka »slovenska posebnost«. V Sloveniji naj bi bilo vse drugače, kot je standardno v demokratični Evropi, kateri pripadamo. Tako pa družbeno in gospodarsko Slovenija postaja vse bolj nekaj edinstvenega v EZ in NATU, kar pomeni, da primerjalno z drugimi iz relativno uspešnejše družbe ob začetku tranzicije vse bolj zaostajamo za baltskimi in državami višegrajske skupine, ki smo jih ob prehodu gledali zviška. Državljani pa kar mirno gledamo, kako nam bodo »preizkušeni strokovnjaki«, ki to počno že ves čas tranzicije, spet oplenili banke in preostala državna podjetja ter jih prodali tujcem oziroma jih prek svojih svetovnih navez prepisali na svoje račune...