Miselnega potovanja seveda, celo iz bolniške postelje. Ko pa se je to potovanje končalo, so se mi posebej vtisnili trije dogodki.

1.) Papež Frančišek je v glavnem obiskal jug države in se tam hotel srečati z domorodci, se pravi potomci prvotnih Indijancev, ki se še niso inkulturirali v sodobno civilizacijo in zato ostali odrinjeni in družbeno manjvredni. Papež jih je posebej počastil z mašo, ki je bila sicer v španščini, vendar so berili prebrali v tamkajšnjih krajevnih jezikih. S tem je pravzaprav dvignil zaničevane jezike na bogoslužno raven, kar je gotovo osvobodilno osvežilo zavest tistih ljudstev. Domnevati je, da takšen povzdig ni mogel navdušiti sedanje mehiške vlade. Toda Cerkev se je znova izkazala kot civilizacijsko napredna.

2.) Bolj kot za dogodek gre za trenutek, ko je papež rabil besedo »svežina evangelija«. S tem je poudaril večno mladost božjega sporočila v primerjavi z minevanjem različnih filozofij moderne civilizacije. Vzemimo na pr...