Podatek, da je Jože Udovič prvo pesniško zbirko izdal šele leta 1961, torej v svojem devetinštiridesetem letu, se nam z današnjega gledišča zdi precej nenavaden. Znano je namreč, da se je Udovič že pred vojno močno uveljavil v reviji Dejanje kot pesnik in pisec kratke proze.

V prelomnem času 1938–1941, v času soočenja z drugo svetovno vojno, je izšlo tudi nekaj zanimivih pesniških zbirk mlajšega rodu, denimo Iz belih noči Ivana Čampe (1938), Slap tišine Severina Šalija (1940), S potepuško palico Dušana Ludvika (1940), Prve podobe Jožeta Kastelica (1940), Zveste menjave Jožeta Dularja (1941) in Šotor v zatišju Ivana Čampe (1941). Odmeven je bil nastop Literarnega kluba, za katerega je dal pobudo Ivan Čampa, pridružili pa so se mu Jože Dular, France Novšak, Severin Šali, Bogomir Magajna, Cene Vipotnik in Jože Kastelic. Priredili so več literarnih večerov in izdajali knjige.

Iz korespondence je mogoče razbrati, da j...