Kar je zapisano, ni izbrisano, pravi star pregovor. V knjižni blok vezani popisani listi so bili dolga stoletja skoraj edini način širjenja idej in znanja. V knjigah je shranjen spomin človeštva, in kakor ima svojo zgodbo in usodo človek, jo ima tudi knjiga. Ta ima pravzaprav dve življenji: eno pred rojstvom in drugo po njem. Prvo je povezano z njeno vsebino, ki je hkrati zgodba o nastajanju in piscu samem, drugo pa pripoveduje o tem, kaj se je s knjigo dogajalo po natisu, ko je prišla (ali pa tudi ne) med bralce. »Toliko knjig!« je občudujoče in z rahlo nemočjo v glasu vzkliknil Gabriel Zaid, mehiški pisatelj, pesnik in mislec, ter napisal odlično knjigo s tem naslovom. Med »toliko knjig« hočeš nočeš spadajo tudi seznami prepovedanih, skritih, zamolčanih, razrezanih, zažganih ali kako drugače uničenih oziroma onemogočenih knjižnih izdaj. Vsaka od njih ima svojo zgodbo.

Množica knjig v knjižničnih »bunkerjih«

Ker uradno cenzure v Jugoslaviji (1945–1991)...